ŠESTI NOGOMETNI DERBI V VOJAŠNICI GENERALA MAISTRA 2012
V soboto, 19. maja letos, sta se ekipi MO RS-a in kombinirane ZSČ, v okviru spremljevalnih prireditev ob 21. obletnici PEKRSKIH DOGODKOV, na lepo urejenem igrišču v Vojašnici generala Maistra, pomerili že šestič. Lahko bi dejali, da je že tradicionalnemu nogometnemu derbiju služilo tudi vreme. Dan odprtih vrat 72. br. SV je omogočil ogled tekme tako obiskovalcem vojašnice, kakor tudi pohodnikom 21. spominskega pohoda Pekre \'91, ki so tokrat pot iz vojašnice proti cilju nadaljevali pred zaključkom tekme. Le-ta se je pričela natanko ob 14. uri. Poročevalec tekme v živo, Martin Benko, tudi podpredsednik OZSČ Maribor, je neposredno pred tekmo predstavil obe ekipi, kratko povzel dosedanja srečanja in povedal na kakšen način je do njih prišlo. Pozdravil in zahvalil se je tudi vsem, ki so k zagotovitvi pogojev za tekmo in njeno izvedbo dali svoj prispevek, začenši s poveljstvom 72. br. SV, ki je prispevalo levji delež. Med ogrevanjem obeh moštev je bilo poskrbljeno tudi za skupinske fotografije – da ne pozabimo, kajpak!
Pa poglejmo obe postavi, vključno z rezervami in vodstvom.
Ekipa MO RS: 1. Jože Romih 3. Marko Kralj 4. Alojz Šteiner 5. Bojan Bevc 7. Marjan Hudin 9. Alen Tkavc 11. Jože Arko, kapetan moštva 14. Jasmin Mahmutovič 19. Herbert Lešnik 20. Aleksander Kos, trener è Karel Nikolavčič, tehnični è Rudi Kauzer;
Ekipa kombinirane ZSČ: 1. Bojan Kitel 2. Zlatko Krajnc 3. Andrej Čeh 15. Branko Kovaček 4. Danijel Lorbek, kapetan moštva 5. Robert Vesenjak 6. Jože Kalčič 14. Zdenko Cehnar 9. Anton Kočevar 10. Zoran Ahmetovič 11. Živko Galič, selektor è Bruno Kremavc. Tekmo je sodil sodnik MNZ Maribor è Rene Turk. Tudi tokrat se je igralo po doslej dogovorjenih načelih – 7 igralcev (1+6) in 2 krat po 25 minut, z 10 minutnim odmorom.
Pozdrav ekip, začetni žvižg mladega moža v črnem in že smo v tekmi. Tudi trenerja, se ve. Tokrat me je preveval občutek, da nam bo šlo bolje kot lani, četudi sem ostal brez najboljšega igralca in še »golgeterja« povrhu, Milana Emeršiča – »Eme«! Okrepil sem obrambo, zavedajoč se lanskoletnega fiaska, ko smo nekaj minut pred koncem tekme vodili s 5:2, po treh »rafalno« prejetih zadetkih pa izgubili tekmo po streljanju kazenskih strelov. In prav jaz sem zastreljal odločilno! Bil sem deležen krepkih kritik, ki sem jih hočeš ali nočeš moral preboleti. Pričetek tekme me ni navdušil. Nikakor nismo uspeli zadržati žoge v svojih nogah, kaj šele, da bi prodrli globlje na nasprotno stran. Minute so minevale in ekipa MO RS-a je vse bolj stiskala obroč okoli naše obrambe. Enajstica Jože Arko, kapetan ekipe in št. 19 Herbert Lešnik bi z malo več sreče, zahvaliti pa gre predvsem našemu vratarju Bojanu Kitlu, ki je bil vselej na mestu, ekipo MO RS-a popeljala v težko ulovljivo vodstvo. In kot pravijo izjema potrjuje pravilo – torej, če ga ne daš, ga dobiš, se je zgodilo. Tekla je 16. minuta igre, ko je napadalec Robert Vesenjak mojstrsko izkoristil dolg predložek obrambe preko polovice igrišča v kazenski prostor MO RS-a in z lobom ukanil za kanček sekunde oklevajočega vratarja Romiha. Na semaforju 0 : 1, oddahnil sem si. Toda le 5 minut kasneje je hitri Lešnik izkoristil napako vijoličastih in z natančno odmerjenim strelom rezultat izenačil. Prvi del igre se je končal z vodstvom kombinirane ekipe ZSČ 1:2. Zadetek je z udarcem z glavo v 21. minuti dosegel marljivi in hitri Zdenko Cehnar. Protesti posameznih igralcev v dresih slovenske zastave, češ da žoga s celim obsegom ni prešla golove črte, mladega sodnika niso prepričali. Res je, da sicer tudi ni bil povsem blizu. Toda sodniška je zadnja. Tako pač je. Odmor je kot vselej vsem godil. Tudi senca pod šotorom in hladna voda v plastenkah. Pohvalil sem fante in jih spodbujal –» Tako naprej! Na prvo žogo! Pokrivaj vsak svojega!« . Začetne minute drugega dela igre so pripadle ekipi MO RS-a. Toda naš vratar je imel svoj dan. In dobro, še več odlično, da ga je imel! Kot selektor moram poudariti, da je bil tudi obrambni trojček – Krajnc, Čeh in Kovaček na dostojni ravni. Opazil sem, da nasprotni strani počasi zmanjkujejo moči. Resnici na ljubo, na voljo so imeli manj igralcev, pa tudi sicer je bila njihova ekipa bolj okrnjena od naše.
Tudi Alojz Šteiner, general in donedavni načelnik GŠ SV ni bil povsem fit. Za razliko preteklih srečanj je igral v obrambi.
Priložnost za kaj več so začutili tudi vijoličasti. Igra je stekla, podaje so uspevale. Tudi merilne naprave so delovale. V 32., 35. in37. minuti, torej v pičlih petih minutah je bilo že 1:5. Gole so po izdelanih akcijah prispevali Jože Kalčič, kapetan Danijel Lorbek in Zdenko Cehnar. S tem izidom se je tekma tudi končala. Veselje zmagovalcev je bilo nepopisno. Tudi mene je oblilo zadovoljstvo. A prav kmalu smo si oboji prijateljsko čestitali in bili zadovoljni, da je zmagal nogomet in da ni prišlo do poškodb.
Sledila je slavnostna podelitev spominskih medalj in pokalov. Podeljevala sta jih sekretar ZSČ Janko Ljubič in predsednik OZSČ Maribor Jože Škof.
Vselej zanimiv nogometni klepet se je razvil tudi v slačilnici. Nadaljeval pa se je v jedilnici vojašnice, kjer smo okrepčali. Oboji vneto pričakujemo sedmo srečanje v letu 2013.
Še enkrat hvala 72. br SV in ostalim, ki so pomagali organizirati in zagotoviti zdaj že ustaljeno majsko nogometno srečanje.
Maribor, 12.06.2012
Bruno KREMAVC, stotnik,
selektor komb. ekipe ZSČ